EERO SAARINEN

UVOD

Eero Saarinen je finski oblikovalec in arhitekt 20. stoletja. Znan je po uporabi unikatnih oblik tako v arhitekturi kot v oblikovanju, pri delu pa je upošteval načela racionalizma. Ustvarjal je predvsem po drugi svetovni vojni ter kot marsikateri drug umetnik tega časa s svojimi deli želel prikazati varnost, optimizem in plemenitost človeške eksistence. Ustvarjal je predvsem v neo-futurističnem slogu po načelih preprostega, minimalističnega, obokanega in zaobljenega, vse v inovativnem izboru barv in materialov, njegova dela pa so prepoznavna po manjšem številu značilno zaobljenih vogalov. Največ je deloval v Ameriki, pečat pa je pustil tudi na drugih kontinentih.

Slika 1: Eero Saarinen, leto ni znano, portret

 ŽIVLJENJEPIS

Eero Saarinen se je rodil na očetov 37. rojstni dan, 20. 8. 1910, na Finskem. Njegov oče Eliel Saarinen je bil znan arhitekt in je že od nekdaj vplival na sinovo oblikovalsko roko. Družina se je leta 1923 preselila v Ameriko, v mesto Michigan.

Slika 2: Eero Saarinen (skrajno levo), Eliel Saarinen (sredina), J. Robert F. Swanson (desno), leto ni znano, portret

Obiskoval je predavanja iz kiparstva in oblikovanja pohištva na Akademiji Umetnosti v Cranbrooku, kjer je poučeval njegov oče. Tam se je spoprijateljil s Charlesom Eamesom in Florencom Knollom. Te vezi so močno vplivale na Saarinenovo prihodnost v svetu oblikovanja. V Parizu je nato obiskoval kiparsko smer na “Académie de la Grande Chaumière”, leta 1934 pa je zaključil izobraževanje na arhitekturni šoli Yale. Po vrnitvi k Cranbrook je pomagal očetu in prav tako poučeval na Akademiji. Po očetovi smrti je ustvaril svojo arhitekturno pisarno  “Eero Saarinen and Associates”. Leta 1939 se je poročil z znano kiparko Lilian Swann Saarinen, s katero je imel dva otroka, Erica in Susan. Po ločitvi leta 1954 se je takoj ponovno poročil, tokrat z Aline Bernstein Louchheim. Dobila sta sina Charlesa poimenovanega po prijatelju in sodelavcu Charlesu Eamesu. Umrl je leta 1961 pri starosti 51 let za posledicami možganskega tumorja.

Slika 3: Eero Saarinen s svojo drugo ženo Aline in sinom Charlesom, 1959, družinski portret

OBLIKOVALSKA DELA

Že v najstniških letih je upodabljal svoje oblikovalske ideje. Te niso bile javno opažene vse do leta 1940 , ko se je z dobrim prijateljem Charlesom Eamesom udeležil tekmovanja iz oblikovanja organskega pohištva. Skupaj sta razvila nove oblike plastificiranega pohištva in osvojila prvo mesto v vseh kategorijah. Pristala sta v prvih vrstah mladih oblikovalcev modernega pohištva v Ameriki, čeprav njuno pohištvo ni prišlo v prodajo. Njuni poti sta se razšli, ko je Saarinen vzpostavil delovno partnerstvo s Florencom Knollom.

Slika 4: Eero Saarinen (desno) in Charles Eames (levo), leto ni znano, portret

Pod produkcijo podjetja Knoll je ustvaril razne kolekcije miz in stolov, ki so še danes zelo popularne zaradi svojih estetskih linij in organskosti oblik.  Najpopularnejši je t.i. »Tulip Chair«, ki velja za pravo ikono ameriškega modernizma. »Tulip« spada pod istoimensko serijo seta miz in stolov, ustvaril pa je tudi set  “Womb”, ki vsebuje jedilno mizo, stransko mizico, kavno mizico in manjši stol. Vsi kosi so bili zelo popularni, malo manj slave je bil deležen le naslonjač “Grasshopper”.

Slika 5: Eero Saarinen, 1956, »Tulip Chair«, muzej v Brooklynu

“Tulip set” ali drugače “Pedestal Group”, je kolekcija nastala okoli l. 1955. Stoli in mize organskih oblik so narejeni iz plastificiranega lesa in imajo le eno centralno nogo, ki je fiksirana z okroglim podložkom. V kolekciji prevladujeta bela in rdeča barva.

ARHITEKTURA

Eden izmed prvih arhitekturnih projektov Eera Saarinena je »Crow Island School; Winnetka, Illinois« (1940). Pri njegovem prvem večjem projektu General Motors Technical Center in Warren, Michigan« je sodeloval s svojim očetom. Stavba je bila dokončana l. 1956. Po večini je sestavljena iz jekla in stekla, z dodanimi ploščami v dveh odtenkih modre.  Saarinen je za preglednost in lažjo predstavo delal makete te stavbe, katere je predstavil tudi drugim oblikovalcem in arhitektom in jih navdušil.

Slika 6: Eero Saarinen, 1956, »General Motors Technical Center«, Warren, Michigan

Gateway Arch

Leta 1947 se je Saarinen udeležil tekmovanja za Jeffersonov spomenik nacionalnih ekspanzij v Združenih Državah. Odločil se je, da bo spomenik oblike loka za boljšo skladnost dizajna z okolico. Bil je namreč prepričan, da mora biti vsak arhitekturni element skladen z okoljem, ki ga obdaja. Pri projektu so mu pomagali takratna žena Lilian Swann, krajinski arhitekt Dan Kiley, notranji oblikovalec Alexander H. Girard in arhitekt Jay Henderson Barr. Tekmovanja se je udeležilo veliko priznanih arhitektov, Eero Saarinen je imel za tekmeca prvič celo svojega očeta. Ko je prispelo sporočilo, da je zmagal, je Eero tudi v očetovih očeh postal velik arhitekt.

Slika 7: Eero Saarinen, 1947, »Gateway Arch«, St. Louis

Zaradi kompleksne oblike so se pojavila številna vprašanja glede kakovosti njegove konstrukcije. Za podporo pri teži loka je Saarinen kot material uporabil več plasti nerjavečega jekla in posebno trikotno obliko pri njegovi osnovni ploskvi. Tako je po dolgem načrtovanju l. 1965 dokončal 192 m visok jeklen lok postavljen v mestu St. Louis ob reki Missouri. Velja za največji lok na svetu ter predstavlja Saarinenovo najbolj prepoznavno delo. Lok je postal prepoznavna ikona mesta St. Louis in najvišja razgledna stavba v Missouriju. Na letni ravni ga obišče povprečno 4 milijone turistov ter ga tako dela 4. najbolj obiskano atrakcijo, ki jo je ustvaril človek.

TWA letalski center

Saarinenov največji arhitekturni projekt predstavlja TWA letalski center v New Yorku, zgrajen l. 1962. Stavba je zanimive oblike, spominja namreč na ptiča v letu. Obliko je določil iz popolnoma formalnih razlogov – podpreti je želel množični turizem in optimalno izkoristiti možnosti trgovine. Uporabil je prekrižan obok na vrhu same stavbe, ki služi kot opora za prostor brez stebrov. Tako so prostori večji z manj stenami. Celotna stavba je simetrična. V njeni notranjosti prevladujejo organske oblike in zaobljeni robovi, rdeča in bela barva ter pohištvo, ki ga je prav tako oblikoval sam. Zaradi finančne stiske je stavba l. 2001 izgubila svojo primarno funkcijo.

Slika 8: Eero Saarinen, 1962, »TWA letalski center«, New York

Dulles International Airport

Med leti 1958 in 1962 so na obrobju Washingtona istočasno s prej omenjenim TWA letalskim centrom gradili mednarodno letališče »Dulles International Airport«.

Za projekt je preučeval različna letališča drugih arhitektov. Odločil se je za enostavne oblike, ki asociirajo na letenje. Masivna, minimalistična stavba je zgrajena iz betona, jekla in stekla. Zanimiva je tako od znotraj kot tudi od zunaj. S kabli podprta zaobljena streha daje iluzijo odprtega, prostornega, zračnega in modernega prostora. Stene so poševne z mrežasto stekleno površino, ki je podprta z betonskimi kavlji. Saarinen je po svojih besedah »pretiraval in dramatiziral nagib, da bi ustvaril dinamičnost in izgled dvigovanja«. Ustvaril je tudi nov sistem povezovanja med stavbo in letali, saj so se potniki do letala pripeljali z avtobusom. Saarinen konca projekta ni dočakal. V 90. letih je preprostost designa omogočila razširitev objekta.

Slika 9: Eero Saarinen, 1962, »Dulles International Airport«, Washington

ZAKLJUČEK

Izbrala sem seminarsko o Eeru Saarinenu, saj sem že prej spoznala nekaj njegovih oblikovalskih del kot je »Tulip Chair« in želela o njem izvedeti še kaj več. Njegove kolekcije stolov in miz krasijo nekatere slovenske domove in se še danes dobro prodajajo na svetovnem trgu. Še vedno so najbolje prodajani »Tulip Chair« in njemu pripadajoče mize različnih velikosti, v blago oblečen »Armchair« s kovinskimi nogami ter »Womb Chair« iz kolekcije »Womb«. Saarinenovi izdelki pritegnejo vsako oko z željo po estetiki in preprostosti. Pri njem mi je zanimivo dejstvo, da je deloval na različnih področjih. Pomemben del njegovega opusa zajemajo letališča, nekaj spomenikov, cerkva, konstruiral pa je tudi bivalne objekte, ki jih je ob tem opremil s svojimi dizajni.

Zaradi širokega opusa žal v seminarski nalogi nisem opisala vseh njegovih del, zato sem izpostavila tista, ki so najbolj pritegnila mojo pozornost. Presenetile so me tudi težave s pridobivanjem podatkov.

ANGLEŠKI POVZETEK

Eero Saarinen was a Finnish-American architect and industrial designer known for his neo-futuristic, rationalistic style. Born in 1910 in Finland to an accomplished architect Eliel Saarinen and his second wife Louise Saarinen, Saarinen’s family immigrated to the United States in 1923, where the young Eero took courses in sculpture and furniture design and later on studied sculpture in France at the Académie de la Grande Chaumière in Paris. He completed his studies at the Yale School of Architecture in 1934 and after a tour of Europe, North Africa and Finland returned to the United States to work at his father’s firm »Saarinen, Swansen and Associates«, first recieving critical recognition by winning design competitions.
Later in life, he worked in association with Knoll for which he designed the lounge chair »Grasshopper«, the »Womb« settee and the »Tulip« chair among other prized pieces of furniture. In architecture, he is most known for the General Motors Tech Center as a breakthrough into the industry, the Gateway Arch in St. Louis, a wonder of construction and visual presence and the neo-futuristic TWA Flight Center at JFK International Airport. Saarinen died in 1961 while undergoing an operation for a brain tumor.

Avtorji: Jera Tratar, Jaša Zorec, Nika Bezjak, Ana Arhar Finžgar

VIRI

Spletni viri:

SAARINEN Eero, Wikipedia, [Citirano 12.1.2015; 11:30]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Eero_Saarinen>

SAARINEN Eero, Knoll, [Citirano 12.1.2015; 11:30]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.knoll.com/designer/Eero-Saarinen>

SAARINEN Eero, dwr, [Citirano 19.1.2015; 11:50]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.dwr.com/category/designers/r-t/eero-saarinen.do>

Gateway arch, Wikipedia, [Citirano 6.2.2015; 19:10]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Gateway_Arch>

Tulip chair, Wikipedia, [Citirano 7.2.2015; 17:30]. Dosopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Tulip_chair>

General motors technical center, Wikipedia, [Citirano 9.2.2015; 18:30]. Dostopno na <http://en.wikipedia.org/wiki/General_Motors_Technical_Center>

Twa flight center, Archdaily, [Citirano 1.3.2015; 8:50]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.archdaily.com/788012/ad-classics-twa-flight-center-eero-saarinen>

Dulles international airport, 2015, Wikipedia, [Citirano 15.3.2015; 11:00]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Washington_Dulles_International_Airport>

Knjižni vir:

Pierluig Serraino, 2005, naslov dela: Eero Sarrinen, Astructural Expressionist, Nemčija: TASCHEN. ISBN 3-8228-3645-1

Slikovni viri:

Slika 1: Eero Saarinen, leto neznano, arhitekt Eero Saarinen – portret, National Park Service Attraction Guide, [Citirano 12.1.2015; 12:30]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.nps.gov/jeff/planyourvisit/architect.htm> CC BY

Slika 2: Eero Saarinen in Eliel Saarinen z J. Robertom F. Swansonom, leto neznano, Roy Slade’s Artworld, [Citirano 15.11.2018; 13:55]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.royslade.com/web/academyofart.html> CC BY

Slika 3: Eero Saarinen s svojo drugo ženo Aline Bernstein Louchheim in sinom Charlesom, Bloomfield Hills, 1959, Manuscript Archives, Yale University Press, Knoll, [Citirano 30.3.2015; 12:25]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.knoll.com/knollnewsdetail/Love-Letters-Aline-Eero-Saarinen> CC BY

Slika 4: foto: G. ASKEW Richard, leto neznano, Eero Saarinen in Charles Eames, Cranbrook Academy Archives 5624-2, [Citirano 30.3.2015; 12:30]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.knoll.com/designer/Eero-Saarinen> CC BY

Slika 5: Eero Saarinen, 1956, «Tulip chair«, Brooklyn Museum, Gift of Knoll International, Inc. [Citirano 15.1.2016; 9:30]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Eero_Saarinen> CC-BY-SA 3.0

Slika 6: »General Motors Tehnical Center« (1956), Warren, Michigan, 2011, Wikipedia, [Citirano 29.11.2018; 13:33]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/General_Motors_Technical_Center#/media/File:GMTechCenter.jpg> CC BY-SA 3.0

Slika 7: foto: JORBY Gabriel, 1965, Gateway Arch (1947), Flickr, [Citirano 15.11.2018; 13:53]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/gabyu/306013313/in/photostream/> CC BY-ND 2.0

Slika 8: foto: P. CORDES Evan, 2006, The TWA Flight Center at JFK Airport, Flickr, [Citirano 15.11.2018; 13:54]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/pheezy/130880377/in/photolist-6Nq7KR-cyNbe-44h9fy> CC BY-ND 2.0

Slika 9: foto: RAVI Joe, 2011, Dulles International Airport (1962), Wikipedia, [Citirano 30.3.2015; 12:50]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Washington_Dulles_International_Airport#/media/File:Washington_Dulles_International_Airport_at_Dusk.jpg>  CC-BY-SA 3.0

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja